ponedeljek, 21. februar 2011

Ko je delo sprostitev

Ta del mojega dela imam res rada. Združila sem prijetno s koristnim. V svoji "karieri" sem povezala risanje, ki me izpopolnjuje že od malega, in  pa moj "foh". In to tako zelo rada to počnem, namreč rišem najdbe. Kar se odraža tudi na izdelkih. In zadovoljnih strankah. Zdaj, ko sem bila doma, sem veliko risala. Saj naročila dežujejo... In danes, 4 dan celodnevnega risanja, sem še vedno neizmerno uživala. In grem še par uric uživat. Edino... nekaj me moti... čas prehitro teče... čeprav mi gre razmeroma hitro. In na vsake toliko rabim narisat še kej kreativnega... kako mandalo :)
Moj delovni kotiček

Ob tem pa lahko gledam obiske na okensko polico. In danes me je razveselil en mega ptič z rdečo ritjo. Tako rada gledam ptičke, vrabci, siničke (od teh mislim da ma ena overweight problem :) ), dve nedefinirani vrsti,ki ju še nisem ujela v objektiv...


Sinička na orehu, pred okensko polico, čaka da pogledam stran ...

Vrabc

Čuden tič z rdečo ritjo... detelj?


Tolk o sreči danes. Čeprav je snežilo (zaradi česar se je stopnja srečnosti nekoliko zmanjšala)

3 komentarji:

  1. Krasen poklic imaš. Mene vedno fascinirajo poklici, kjer ljudje uporabljajo ročne spretnosti in so tako ali drugače povezani z umetnostjo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hja, jaz sem prav lepo združila moje "umazano" delo z malce bolj natančniimi ročnimi spretnostmi. Že v terenskih časih sem namreč velikokrat skakljala okrog z risarko tablo in risala profile, tlorise... skratka terenske risbe. Ker imam skoordinirana uč in roko. (pa to ne pomeni, da sem se zato izognila lopati, karjoli, strganju do onemoglosti, čiščenju profilov...) Pa me je, šele lani, preblisnilo, da bi lahko tudi risala najdbe. Da bi mi pa mogoče šlo. Pa še hudo pomanjkanje risarjev je. In šlo mi je. Zelo. In ugotovila sem, da je to moj skriti zaklad :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Se najdem v tvojem opisovanju, ker res, ni ga lepšega kot risanje. Ampak zdaj tudi razumem zakaj te hrbet boli. Imam sama isti problem. Ker čas z risanjem tako hitro mineva, se človek kr pozabi vsaj vsako uro malo pretegnit pa razmigat. Odkar sem to pretegovanje in miganje na vsako uro napravila za obvezo, se je stanje s hrbtom drastično izboljšalo. Pa tisti ptiček je detelj ja. :)

    OdgovoriIzbriši

Kaj pa ti misliš...