Dan obilja

Potrebovala sem en dan. En dan, ko bi pozabila na vse. En dan, vesel, nasmejan, tak ... poln.

Mislim, da ga je tudi on potreboval. Potreboval dan, ko se bo počutil posebnega, ko bo on vzrok za to, da smo prišli skupaj. Da smo se potrudili. Zanj. Samo zanj.

Zgodilo se je, čeprav ne mara praznovati. Poklicala sem svoje, on je poklical svoje. ...vmes me je s strahom vprašal, zakaj vabim ljudi, če pa nimava... Pa sem rekla, da bova že. Nekaj sva imela, kaj veliko pa tudi nisva potrebovala.

V soboto popoldan sem spekla torto, čokočokoladno, samo zanj. Je zadnjič postokal, da pečem samo sadne. Zvečer so prišle na vrsto še sezamove palčke iz listnatega testa. Samo zanj. In do enih zjutraj sem pekla še piškote. A te za vse nas. Vsi trije jih imamo radi, pa še celo stanovanje tako prijetno diši :)

Čokočokoladna torta

Prvič mi je uspelo skoraj vse pospravit in pripravit že v soboto. V nedeljo dopoldan je Zala in preostanka mase spekla svoje prve piškote. Za atijev rojstni dan.

Njegovi so prišli na kosilo, moji pa potem na kavo in čokočokoladno torto. Polnih trebuhov smo šli še na kratek sprehod do parka, brcat žogo z Zalo. Dragi je ostal doma. In vse pospravil. Zvečer smo se poslovili z objemi, poljubi. Zala je vsem in vsakemu posebej dala poljupčka in pa-pa. ...in zaspala v rekordnem času.

Bil je pravi dan obilja. Obilja smeha, zabave, ljubezni, toplline... obilja tudi na mizi :)

...pozno zvečer se je privil k meni in mi nežno zašepetal: "Hvala ti. Zelo si se potrudila. Čudovito je bilo."

"Dragi moj, tudi meni je bilo čudovito!"

In že čez nekaj minut sva oba trdno spala.

Perfect day

Ko se zgodi, veš. Da je to to. Da je popolno. Vse. Mirno jutro, ker si včeraj postoril vse potrebno, nestrpno dopoldansko pričakovanje in popoldansko uživanje v objemih, poljupčkih, norostih, igranju in prepevanju. Popolno. Že dolgo ne tako. S tistimi, ki jih imam najraje in tistimi, istimi, ki me imajo radi. Ja, srečna sem.

Moja prva kokosova torta. Slastna. Fantastična.

Moji dragi, v bazenčku pa moji dve najdražji, hči in mati.

Leftovers

Res sem srečna. Kljub minusu na računu, kljub večernemu brezdelju... Obojega bo prej ali slej konec. Slednjega že jutri. Nov večer, nov začetek, novo delo, nove barve. Orange, red grape, chocolate, cappucinno. Same slastne. Vsak večer steno ali dve.

Božični piškoti

Dom mora na dan pred božičem dišat po piškotih. Pri nas je vedno že dopoldan zadišalo iz kuhinje po cimetu... mmmmm... in potem topli piškotki...

Letos smo prvič v družinski trojini praznovali božič. Božič, ki sem ga 33 let praznovala prav tako v družinskem krogu, a s starši, sestro in njenimi ter bratom. Zdaj smo bili "sami" in sem se trudila ohraniti božič družinski, dišeč, topel in vesel. Dopoldan sem začela s piškoti, a z 8 mesečnico se je peka zavlekla v popoldan. Moj dragi je postavil smrečico, okrasili sva jo skupaj z mojo malo miško. Čudovita je. No, čudovita je bila, ker smo jo danes "posekali" :) jaslice so počakale na jutrišnji dan, ker mi je zmanjkalo časa in energije. A vseeno smo se zbudili na božično jutro, pod smrečico so bila skromna darilca... in v mislih sem imela ...uspelo je! Naš prvi božič je uspel.

Od vsega sem pa daleč najbolj ponosna na božične piškote. Želela sem speči bolj zdravo varianto piškotov, da bo lahko kakega prigriznila (oz. pocmokala in nadrobila) tudi Mala. Pa sem priredila mamin recept, naredila dve varianti, ker zjutraj nisem imela vsega, kar sem želela pri roki...
500 g pirine moke (pol bele pirine in pol polnozrnate)
250 g kokosove maščobe (masla)
200 g polnovrednega sladkorja (agavinega sirupa) ...no, jaz sem dala obojega malo manj.
2 jajca
malo sojine smetane ali jogurta
ščepec soli (himalajske)
vanilin sladkor (tisti od Alnature z burbonsko vanilijo, ki tako božansko diši)
pecilni prašek

Dan poprej sem našla šopek božičnih modelčkov za piškote pri najboljšem sosedu za smešno nizko ceno in ... to je prvi pekač :)

Božični piškoti

Delovno okolje :)

Potem sem pekla in pekla, en pekač not, drugega nalagala, je bil prvi pečen, drugega v pečico, prvega naložit... in tako naprej... dokler niso bili pečeni vsi piškoti iz 1 kg moke. Fotografirat ni bilo več časa. Dišalo je kot mora, jaz sem imela nasmešek do ušes. Sploh, ko sem poskusila prvega, drugega... Njami... Res odlični. Ker jih moja mami ni imela čas pečt v njihovem novem domu, je dobila paket mojih. Ona jih je uspela celo obesit na smrečico. Meni tega ni uspelo. Pojedli so jih pri mami, tiste na smrečici so zmazale mucice, doma pa jih tudi ni več. Smo pojedli. Vse. In bili so res odlični, čeprav zdravi.

In tudi božič je bil odličen. Lep. Miren in družinski. In vsako leto bo bolj družinsko, a tudi bolj pestro... 

Na predbožični večer, ko dete že mirnospi :)

Jagodni tiramisu

Nekaj tednov nazaj smo "tamladi" peljali našo mami na njen prvi koncert. Na Vokalno ekstazo v Celje. Večer se je začel popolno. Nadaljeval prav tako. Po koncertu smo srečali žlahtnike in smo skupaj šli nekaj malega pojest. Midve z mojo "štruco v pečici" sva bili že pošteno lačni in pripravljeni na nekaj toplega, kljub pozni uri.
Picikato se je ponovno izkazal. In ko smo bili prepričani, da smo do vrha polni, smo naročili še sladice.
...moja jabolčna pita ni bila slaba... tudi vanilijev sladoled z vročimi gozdnimi sadeži ne. Sploh ne. Zmagal je jagodni tiramisu, ki se je važil pod bratovo žlico. Odličen. Svež. Ne presladek. Skratka slasten.
...in odkar smo zapustili picerijo tistega sobotnega večera oz. že noči, sanjamo o jagodnem tiramisuju. kako bova šla ponj, kako naj se nekdo pa le zapelje ponj... saj je vreden!

In je prišla nedelja, za razliko od "tiste" sobote, topla in sončna. Dopoldan kot običajno dolgočasen. Pa je spet padla ideja o tiramisuju. Da bi skločila z bratom v avto in se odpeljala ponj.  Ali pa... da bi ga naredila? Jaaaaa!
Torej... najprej povprašat po receptu vsevednega googla, najti tak recept, ki nam je najbolj ustrezal in se najbolj približal izvirniku, na katerega spomin je še vedno dražil brbončice... Z malce kombinacije več receptov sva s seznamom šla v trgovino. Po jagode (sveže, ravno v akciji, presenetljivo sladke glede na "plastičen" izgled in velikost), mascarpone ter gosti jagodni sok. In se lotila dela...

- Najprej 34 bebe keksov namočimo v jagodni sok (midva sva jih položila v pekač in polila čez sok, da so ga keksi lahko nekaj časa pili in na koncu bili fino napojeni :) )

-1 kg jagod (malo jih damo na stran za okras), 60 g sladkorja v prahu (midva sva dala manj, ker so že jagode same sladke), 6 zdrobljenih bebe keksov...
...zmešamo skupaj s paličnim mešalnikom v zmes...tako ravno prav kompaktno. Če je preveč sočno, dodamo še kak bebe keks.

- Zmešamo 500 g mascarponeja, 200 ml jogurta, 250 ml stepene sladke smetane in 100 g sladkorja v prahu (še enkrat, lahko manj, ne bo nič manj slajše)

-Tako imamo pripravljene vse sestavine in se lotimo dela. Lahko enostavno zložimo sestavine plastovito v pekač, pazimo da je na vrhu smetana, ker potem pride dekoracija bolj do izraza)
Midva sva jih zložila v kozarce, take in drugačne. najprej malo jagodne mase, potem namočene kekse, smetano, jagodno maso in čez spet smetano ter nanjo okras. Priznam, bila z delom zelo zadovoljna, že ko sva jih zlagala v hladilnik :)

Natančno delo mojstra za plasti  :)  Jaz sem mela čez dekoracijo.

Pa smo se nakosilali...povabili še sestrico z nečakoma, dali kavo na mizo... in prinesli sladice... tako čudovite kot slastne...

Jedli smo jih še zvečer, pa še v ponedeljek. Ker sva bila seveda pametna in delala iz dveh mas. Dovolj je ena. ...čeprav...tudi iz dveh mas smo vse pojedli in še postrgali :)

Nič več čudni tiči. Zdaj vse poznam!

Na take lepe sončne dni bi se kar nekam odpravila, bi magari grabila tiste tri kvadratne metre pobočja na dvorišču, pa je blo treba delat. ker sem dobila paket dokaj zahtevnih kosov, gre počasneje, kot sem predvidevala. Pa ... bo že.
Sem se pa naužila sončka vsaj čez okno in tudi ptičke so bile veliko bolj fotogenične. In ob pavzi sem malo preletela spletne strani o pticah in nekaj sem jih celo našla. Nič več čudni tiči. Zdaj imajo imena :) In imam svojega najlepšega... plavček :)
In tisti tič z rdečo ritjo od zadnjič je detel. In ne katerikoli detel. Veliki detel.

Plavček...

...še s profila

Močvirska sinica...

...še s profila, v družbi dveh poljskih vrabcev

Sinička

in vrabček

 No, tile tiči so mi danes prav lepo pozirali. In prav zabavno je bilo, vmes, ko sem počivala roko. Kopali so se v soncu in zobali semena. Vsaj za trenutek sem si želea biti jaz tista na vejici, na sončku... ampak če bolje pomislim, ne zamenjam. Ne zamenjam tega kar imam za nič na svetu.

In za nič na svetu ne zamenjam domačega kosila (iz zelenjave Zelenih zabojčko in Moje tržnice) za ... recimo pico. Ali karkoli restavracijskega :)