Vozičkanja #1

Odkar je naša mala ujela ritem življenja, greva vsak popoldan na sprehod. Daljši, vsaj za dve uri. Meni paše. Njej očitno tudi, saj še niti enkrat ni protestirala, čeprav je kdaj prišla res zelo lačna domov. A dokler je v vozičku, je vse ok :)

Meni pa so ti sprehodi oddih za dušo, rekreacija za telo in odkar nisem več tako zelo obremenjena, kaj se dogaja z malo v vozičku, kaj počne, če je kaj narobe... in je ne pogledujem več vsake 5 minut, so mi v pravi užitek. Resda sem tudi pred nosečnostjo kar dosti hodila na sprehode, vendar daleč od tega, da res skoraj vsak dan. Čeprav sem si tega želela.

Vozičkanja so ena taka super duper stvar, prijetno s koristnim. Odkar pa s sabo nosim še fotoaparat in gledam še kam drugam kot v voziček, pa zagledam kdaj tudi ... smrkce :) V temle kotičku bi jih res pričakovala. Če pa smrkcov ne, pa Goluma z svojim precioussss :)

Ta gozd stoji še dandanes. Če prisluhnete, lahko slišite Gargamelov glas. In če boste pridni, boste morda ugledati tudi Smrkce :)

Ko je Miška zaspala sem našla tale kotiček, kjer sva si obe odpočili za pol urce :) In tu zna biti tudi jesen čudovita, kaj šele zima. Še bova šli v Botanični vrt :)

Kotiček za oddih