sobota, 8. september 2012

Morje prebuja

Brez obotavljanja sem se odzvala povabilu na morje. Pa četudi za samo en dan. Moj edini dan na morju letos in prvi za mojo malo miško.

Čudovito! Že sprememba okolja tako dobro dene. Po dolgem času sem ne načvekala s prijateljico, ki je že drugič v pričakovanju. In se naplavala, ko je bila miška v njenem varstvu in sta opazovali golobe :) Miška je namočila nogice v penaste valove in to kar dvakrat! Njene velike oči so kar požirale modrino morja in bele valove... Glede na njeno neizmerno dobro voljo skozi cel dan, čeprav je zelo malo spala, si upam trditi, da ji je bilo všeč. Meni tudi :)

Sem pa razmišljala o prejšnjem zapisu... res je lepo biti mama... ampak mislim, da se počasi prebuja v meni tisti jaz, ki bi rad počel stvari, ki sem jih poprej. Zdaj verjetno v malo drugačni izvedbi in časovnih okvirih, a vseeno. Prvi korak je bil potep na morje. Drugi korak bo vzeti barvice, papir in se spravit risat. ...tako zelo bi, da me kar v trebuhu zvija... in tudi bom. Tudi na najine potepe z vozičkom bom začela jemati fotoaparat in se ozirala tudi naokoli, ne samo v voziček :)

Ker verjamem, da se vse zgodi z razlogom, se je očitno zgodil tudi zadnji zapis v kombinaciji z morjem... zgodilo, da me prebudi... očitno...


2 komentarja:

  1. ☺ ob intenzivnem razmišljanju o tvojem prejšnjem zapisu sem si vzela čas, ker si misli še nisem pospravila v prave besede, ki bi ti jih napisala ... pa sem potem naletela na tvoj nov zapis ☺ ki mi je precej bolj všeč.

    Pa če sem že premetavala misli sem in tja, je prav, da ti jih še napišem.

    A veš, sama mislim, da kaj takega, kot "preveč rada sem mama" ne obstaja. Lepo je biti mama in lepo je, da si rada mama ... preveč ne obstaja ne za eno ne za drugo. Lahko pa obstaja "preveč" za pozabljanje same sebe. No, to sem ti želela napisati - otroci so fajn in biti mama je fajn, ampak biti ti sama naprej še vedno tisto, kar si bila prej, je pa obvezno ☺ Prav zato mi je tale tvoja objava narisala velik nasmeh na lica. Privošči si tudi čas zase in bodi zadovoljna.

    Aja, mala je v prejšnji objavi taaaaaaak sonček.

    Uživaj!

    OdgovoriIzbriši
  2. Sej sem tud jz razmišljala, zato tudi drugi zapis. Do zdej si nekak tud resda nisem "hotla" vzet časa, prepričana v to, da sem itak mama in da bo že počakalo. Pa sem ugotovila, kako zelo to ni ok. Zato mi je verjetno tudi velikokrat prekipelo... ker nisem sebi dala, kar rabim. Sem se spet lotila risanja... paše :)
    In verjetno so tudi stvari, ki jih lahko zase počnem skupaj z otrokom. In verjetno so tudi stvari, ki jih moram počet sama. Ja, kot mi je rekel dragi, če ne bom jaz ok, noben od nas ne bo oz. ne bom mogla poskrbet ne za otroke, ne zanj, ker bom tečna :)

    Mala je res sonček, sploh, ko se nasmeje :)

    Hvala za tak konstruktiven komentar... sej od tebe sem jih vedno dobila. :)

    Tudi vi bodite fajn, uživajte v novem domeku, v stenah, kjerkoli pač že...

    OdgovoriIzbriši

Kaj pa ti misliš...