V letu 2012 sem postala mama. Rodila sem bitjece, ki mi pomeni veliko in še več, bitjece, ki ga imam rada tako, da me zaboli srce, ko jo gledam, stisnem k sebi, ko ji zvečer dam poljubčka... Ja, to je najlepša stvar, ki se mi je zgodila ne samo v letu 2012, ampak v življenju.
Doma smo. Končno. Nekje, kjer bomo ostali. Ostali vsaj nekaj časa, ali pa sploh ne bomo več nikamor šli. Dober občutek. Dober tudi, ko plačujem položnice, brišem po tleh, zlagam ali likam kupe opranega perila... Lepo je imeti dom.
Zdravje... če imamo zdravje, imamo vse. Tako klišejsko, tako zlajnano, a tako resnično. Ko je mala zbolela in sva preživeli nekaj časa v bolnišnici, se nam je vsem ustavil čas. Nič drugega ni bilo pomembno, le to, da mala ozdravi.
Denar. ...v 2012 je prišla tudi finančna nesigurnost, tista starševska skrb za prihodnost... Zdaj imamo denarja bistveno manj, kot sva ga prej imela. A sva se naučila, s kako malo denarja lahko imamo vse, kar potrebujemo. Zelo enostavno, a učinkovito. Naučila sva se, kako zelo malo potrebujemo. Da smo srečni, pa sploh ne potrebujemo tistega, kar se kupi. In ko je res res kriza, se vedno nekaj najde. Pride priložnost, telefonski klic, pride obisk... Pride. Vedno.
...srečna sem. Srečni smo. S tem, kar imamo. In imamo veliko. Ogromno. V bistvu nam nič ne manjka. ...no, saj ne bi imela nič proti, če bi moj dragi našel službo/delo, če bi vedela, da bom tudi jaz imela delo, ko bo konec porodniške, a tudi tako bomo nekako. Verjamem, da če bomo ostali pozitivno naravnani, se bodo stvari tako ali drugače uredile. Kot so se do sedaj. Včasih se je pač treba prepustiti toku dogodkov in ne slepo in stroko slediti pričakovanjem. Ker velikokrat ima življenje za nas pripravljeno presenečenja. Prijetna presenečenja, boljša, kot smo si kdajkoli upali sanjati.
In vsa ta pozitiva se odraža v najiem otroku. Mala je nasmejana, navihana, pogumna, crkljiva, skoraj nič ne joka, res je zlat otrok. Otrok je ogledalo okolice. In če sva in bova ostala pozitivna, bo tudi otrok nasmejan in se bo optimalno razvijal.
Želje za 2013...
...da bi se nekega dne v tem letu spet začelo novo življenje...
 |
| In tudi tebi, dragi bralec/bralka, želimo zdravo, srečno, predvsem pa mirno 2013 |
kAKŠEN SONČEK! Drži pesti, da se želja izpolni! Vse lepo!
OdgovoriIzbrišiHali, res je sonček, tudi tako... Tudi vam vse dobro, urne prste in bujno domišljijo :)
OdgovoriIzbrišiPozdravljena!
OdgovoriIzbrišiZašla sem na tvoj blog...vesela sem ,ker vse več mladih ljudi tako razmišlja. Ja, res je fino, če imaš dovolj denarja, da ti ni potrebno gledati na vsak izdatek, ni pa denar garancija za srečo.
Midva sva upokojena, najine pokojnine so po vseh letih dela mizerne, ampak tako ali tako nismo nikoli imeli denarja na pretek. Pomembno je, kaj narediš s tem, kar imaš. Naučila sem se biti ustvarjalna: šivam, nabiram čaje, obdelujem vrt, vlagam zelenjavo, sušim sadje, kuham marmelade, zopet selam domače rezance...
Še vedno lahko dava kaj na stran in na jesen zgineva na pešačenje po Španiji...
Trenutno res ne zgleda ohrabrujoče, pogumni moramo biti, čeprav je včasih grozno težko...v mislih ustvarjati nove priložnosti... biti hvaležni za vse tisto, kar imamo...
Leto 2013 bo naklonjeno pridnim, poštenim...pogumno naprej!
Božislava
Božislava, tudi jaz sem se naučila marsikaj, kako prihraniti sem in tja kakšen evro. In res je, pri tem človek potrebuje ustvarjalnost. Obilico nje, kar sploh ni slabo. Odkrivam čase doma pečenega kruha, domačih marmelad... Domači rezanci... haval za idejo :) Na spomlad me pri mami čaka kos zemlje, ki jo bova z Zalo obdelovali, mogoče mi uspe tudi kak svoj slikarsko/risarski izdelek prodati... Upam, da bo tudi nam uspelo nekaj malega prihraniti, da smuknemo za par dni na morje :)
OdgovoriIzbriši