Poslušati

Ko te prosim da me poslušaš

in mi začneš dajati nasvete,

nisi naredil tega, za kar sem te prosil.

Ko te prosim, da me poslušaš

in me začneš spraševati: "Zakaj?",

ne morem čutiti na moj način,

pohodiš moje občutke.

Ko te prosim, da me poslušaš

in ti začutiš, da moraš narediti nekaj, da rešiš moj problem,

si me razočaral, pa naj se sliši tako nenavadno.

Poslušaj!

Vse kar sem te prosil, je, da me poslušaš.

Ne govori ali ne delaj - 

samo prisluhni mi.

Nasvet je poceni: za šestotaka ga dobim v časopisu.

In jaz lahko delam zase; nisem nebogljen,

morda sem brez poguma in neodločen, ne pa nebogljen.

Ko boš naredil nekaj zame, kar lahko storim sam,

in kar moram storiti zase,

boš s tem povečal moj strah in šibkost.

Toda, ko boš sprejel to preprosto dejstvo, da čutim, kar čutim,

ne glede na to, kako nerazumno je,

potem se bom odrekel poskusom,

da bi te prepričal, kaj je za temi občutki.

In ko je to jasno, so odgovori razumljivi in jaz

ne bom potreboval nasveta.

Nerazumni občutki imajo pomen, ko razumem, kaj je za njimi.

Prosim, poslušaj me in mi prisluhni.

In če želiš ti odgovoriti,

počakaj na svoj trenutek in

bom jaz poslušal tebe.

/neznani avtor/

...kako zelo sem potrebovala to pesem, to "modrost" sem ugotovila šele, ko sem jo prebrala.
In kako zelo zelo bom morala vaditi, da bom osvojila to veščino poslušanja...