Žival'ce

Že cel teden je tak bolj slab. Energija na minimumu, kljub krepko odmerjenemu spancu kar nisem mogla prit k sebi. Utrujena, nejevoljna, jokica, tečka... Danes sem zjutraj potegnila do 9h. Ker ni bilo druge. Ob 8h sem pokukala proti uri, se že odgrnila, da bom vstala, pa je telo protestiralo. Zelo pasivno protestiralo. Obstalo je v postelji, nepremično. In tako sem se vrnila nazaj v sanje, kjer sem končala...

Dopoldan sem namenoma preživela mirno. Doma. Ko sem odprla vrata, da dobim nekaj svežega jutranjega oz. dopoldanskega zraka me je čez nekaj časa prišel najprej pozdraviti ptiček mladiček. Glasno mi je poskušal nekaj dopovedati. Čeprav sem kolovratila okrog njega s fotoaparatom in ga ogovarjala, se ni pustil kaj dosti motiti. vsake toliko mi je namenil svoj prepričljiv "čiv". Ko je ugotovil, da ga res nič ne razumem, se je obrnil in odletel svojo pot. Ko je bil že na poti sem ga še slišala "čiv!"

Potem sem šla pogledat, če so cote že suhe. In okrog vhodnih vrat in mene se je motovilil metulj. prelep črnobel metulj. Ko sem skočila po fotoaparat me je pridno počakal. Poziral. Se smukal okrog mene. Prav nič boječe. Spet, kot bi mi želel nekaj povedati...

 

Ko sem metulja spraševala in ga nagovarjala, me je slišala hišna psička Reni in pridirjala z vso svojo živahnostjo, igrivostjo in spontanostjo in pregnala metulja vendar le na najbližjo orehovo vejo. Da si je zviška ogledoval cirkus, ki ja vedno naredi Reni. In ta njena radoživost me je spravila v še boljšo voljo. Nasmešek na obrazu je prerasel v nasmeh, mestoma tudi glasen smeh.

Potem je bilo treba počasi na pot. S kolesom, mimo neskončnih travnikov, polnih cvetja, mimo nešteto metuljev, ptic, po čudovitem Barju do Ljubljane. Dogovorjena sem bila z mojo drago prijateljico in njeno psičko, mojo varovanko (ali kako se reče tistemu, kateremu si boter). Skupaj sva preživeli čudovite tri ure na gradu. Ona vem, kaj mi je ves čas dopovedovala... "žoga... žoga... vrzi... žoga...". Če seveda odštejem najbolj ljubeč, moker in tudi boleč pozdrav, ki mi ga da samo ona :) Dolgo nisva bili skupaj in obe sva neskončno uživali. Potem sva še z njeno "mami" počvekali, medtem ko je Miša počivala, mi vsake toliko skočila v naročje in ponovila pozdrav.

Pa je bilo treba domov. Spet čez gmajne, čez travnike... Dišeče po senu, po bezgovih cvetovih... Mmmmmmmmmmm... in na sredi poti, na dolgi cesti zagledam gospoda fazana, ki preganja dve fazanki. Malce sem upočasnila in jih kar nekaj časa opazovala... dokler se niso odločili iti s ceste se preganjati na travnik.

Doma še dobro nisem kolesa prislonila, priteče k meni punčka, ki živi v hiši, kjer imam jaz svoje stanovanjce in me povpraša, če si želim videti koziko. Mlado koziko oz. kozlička, ki je včeraj primeketal na svet. Seveda sem šla, vsa prešvicana... komu mar. In kako je sladek, mehak, kako ljubek, droben. In mami koza tako skrbna, ljubeča, tako pozorna... Čudovit prizor.

Potem me je še mala peljala pogledati zajčke, mlade zajčke. Ogromno njih. Okrog 28. Tako krotki, prav nič boječi. Zelo radovedni, nagajivi in takoooooooooo mehki. Sladki mali.

Moj dan je bil popoln. Zahvaljujoč vsem tem živalicam, ki so mi tako ali drugače dale vedeti, da me imajo rade, tako kot imam jaz njih.
Saj so mi včeraj meni ljubi polepšali dan... drage moje punce so mi priredile pravo presenečenje, moj dragi me je peljal na čudovit sprehod... Ampak tele živalice so mi dale najlepše porojstnodnevno darilo. Hvala...

Poslušati

Ko te prosim da me poslušaš

in mi začneš dajati nasvete,

nisi naredil tega, za kar sem te prosil.

Ko te prosim, da me poslušaš

in me začneš spraševati: "Zakaj?",

ne morem čutiti na moj način,

pohodiš moje občutke.

Ko te prosim, da me poslušaš

in ti začutiš, da moraš narediti nekaj, da rešiš moj problem,

si me razočaral, pa naj se sliši tako nenavadno.

Poslušaj!

Vse kar sem te prosil, je, da me poslušaš.

Ne govori ali ne delaj - 

samo prisluhni mi.

Nasvet je poceni: za šestotaka ga dobim v časopisu.

In jaz lahko delam zase; nisem nebogljen,

morda sem brez poguma in neodločen, ne pa nebogljen.

Ko boš naredil nekaj zame, kar lahko storim sam,

in kar moram storiti zase,

boš s tem povečal moj strah in šibkost.

Toda, ko boš sprejel to preprosto dejstvo, da čutim, kar čutim,

ne glede na to, kako nerazumno je,

potem se bom odrekel poskusom,

da bi te prepričal, kaj je za temi občutki.

In ko je to jasno, so odgovori razumljivi in jaz

ne bom potreboval nasveta.

Nerazumni občutki imajo pomen, ko razumem, kaj je za njimi.

Prosim, poslušaj me in mi prisluhni.

In če želiš ti odgovoriti,

počakaj na svoj trenutek in

bom jaz poslušal tebe.

/neznani avtor/

...kako zelo sem potrebovala to pesem, to "modrost" sem ugotovila šele, ko sem jo prebrala.
In kako zelo zelo bom morala vaditi, da bom osvojila to veščino poslušanja...

...tako kot mora biti

Zadnjih nekaj dni je bilo precej burnih... Že dolgo nisem doživljala v sebi toliko nemira, toliko nesigurnosti, toliko prestresov. Veliko sem morala razmišljati, da sem postavila stvari na svoje mesto, pa se je kaj zgodilo, spet pometalo vse iz predalov in je bilo treba ponovno zlagati. Zdaj mislim, da vem kje sem in kam grem. Z vso to novo prtljago. Za katero verjamem, da sem jo prav pospravila. V nasprotnem primeru bom prej ali slej dobila ... opozorilo (ali več njih).
V veliko pomoč mi je bil mamin življenjski nasvet, da se vse stvari zgodijo z razlogom, ki pa običajno ni viden v prvih fazah dogajanja. Kasneje pa se prav to izkaže. Ko sem  doživljala izjemno intenzivne čustvene prestrese, sem globoko dihala in se osredotočala na dih in verjela, zaupala, da je tako najbolje zame in za vse.
In res je tako. Počasi se zavesa odgrinja in začenjam videvati celotno situacijo in njene posledice. Seveda še zdaleč ne vseh, a nekatere dobre posledice so že kristalno jasne. Da se bodo še druge izkristalizirale, pa rabim potrpežljivost. Le ta pa ni ravno moja vrlina... Vaja dela mojstra, če... mojster dela vajo :)

...in malo moje fascinacije nad cvetočimi divjimi kostanji

Barjanske poti

Po enem letu mojega bivanja na robu tega prekrasnega močvirja začenjam aktivno spoznavati njegove čare. Barjanske meglice, vonjave, žival'ce in rož'ce...
...bjutiful...