Danes je...

...prvi dan mojega preostalega življenja. In...

Danes je ta dan, ta dan, ko imam po dolgem času spet občutek, da sem na pravi poti in da je zapihal prijetno topel veter ter posijali prvi žarki sonca.

Danes je ta dan, ko sem zadovoljna, srečna, tukaj in zdaj. Srečna. Čeprav se premikam. Naprej.

Danes je ta dan, ko sem začutila na vodi in v levem kolenu, da je čas za prvi zapis. Prvi izmed mnogih.

Danes je ta dan, ko sem poljubila dragega in vedela, da bo vse ok. Da se bova imela lepo v tem in vseh preostalih življenjih.

Danes je ta dan, ko mi je dragi med vrsticami dal vedeti, da je pripravljen na nove in nove izzive življenja.

Danes je ta dan, ko sem ugotovila, da me delo osrečuje, vendar je bil tudi danes prvič dan, ko sem se odločila postaviti sebe na prvo mesto in namesto, da bi hitela domov po službi delat popoldansko (sicer zelo prijetno) delo, sem šla na sprehod. En krog okrog meni čudovitega Koseškega bajerja. In tako zelo sem zadovoljna, da sem šla. Drugače bi zamudila vse to:

Osupljiv začetek sprehoda

ogleduje svojo eleganco v odsevu

letalo vijuga:)

Pa še na poti domov takle prizor. Hvala bogu, da je bila rdeča...

Danes je ta dan. Danes sem srečna. Tukaj, zdaj. 

In na današnji večer bo nastala taka... srečna mandala.