Nič ne bo z barvanjem beline naših sten, čeprav si barv že tako zelo dolgo želim. Odloženo za vsaj kak mesec, dva. Barve bodo potrpežljivo počakale v kleti. Ta čas pa bova oba krepko pljunila v roke, kajti dobila sem poln prtljažnik dela. S preprostim navodilom: "Čimprej!". Po dveh dneh podiranja rekordov v številu kosov na uro ali dan, me roka že fino boli. Danes je šlo bolj umirjeno, sploh ker sem naletela na eno tako škatlo, s finimi, težkimi in kompliciranimi kosi. Okrasi me še čakajo. Jeeej, fino bo :)
 |
| Dost za danes... |
Mah, kako je lušno, če je delo užitek. In kak užitek je končno spet delat. ...in, priznam, fino je bilo pripravit predračun in pogledati številko. Še bolj fino bo, ko bo račun poslan in tudi plačan.
Jutri si bom vseeno vzela prosto. Z Zalo greva pogledat, kaj in kako je zraslo, pa da dodam še četrto slikico:
 |
| Posejano... |
 |
| ...že žene... |
 |
| ...vse zeleno... |
:) ej, tele tvoje objave sem pa ful vesela. In ja, hudo dobro vem, kako izgleda, ko delo postane užitek - že samo zato, ker ga imaš in ker veš, kako boš plačal položnice :) Uživaj s svojima dvema (in vrtom).
OdgovoriIzbriši:) Hvala ti! Je pa res tudi že bil skrajni čas za kako malo bolj veselo objavo, ne samo tiste privlečene, zavlečene, izvlečene nekje iz grla. Lušno je, res. Zdaj je tudi ta prosti dan, se mi zdi, bolj izkoriščen, boljši. In bilo je fantastično. Zelenju pa se je čist zmešalo na tem soncu. Grahu sem mogla it po večje, skoraj 1,5 metrske prekle :)
Izbriši