Labirinti

Življenje je pot po labirintu do središča - do samega sebe. NE blodnjaku, kjer je nebroj slepih ulic... Po labirintu, kjer je možna ena sama pot. Naprej. Čeprav se pot navidezno marsikje oddaljuje od cilja, kot se v življenju marsikdaj oddaljimo od samega sebe, gremo še vedno naprej. In čeprav je cilj kdaj že v vidnem polju, se lahko pot kaj kmalu spet oddalji. ...kot imamo tudi v življenju kdaj očutek, da smo končno dojeli bistvo in da smo pripseli v varen pristan. Pa ugotovimo, da je treba še naprej, da se moramo še veliko naučiti.

Z "mandalkami" smo šli na končni izlet v svet labirintov. Ne samo, da smo se imeli izjemno kot skupina, se zbližali in še bolj spoznali. Vsak od nas je prehodil tudi del poti do samega sebe. In bližje samemu sebi smo tudi bližje drugim, so naši odnosi veliko boljši, ker smo pristnejši.

Pri zadnjih vratih so nas radovedno opazovali mali puhasti ptički :)

In ker so me labirinti popolnoma prevzeli sem doma (prvič!) vzela platno in nove oljne barve in se lotila labirinta, ki je najmočneje vplival name. Labirint modrosti. Zdaj se suši in žari svojo energijo nad mojim prvim (in edinim) kvačkanim mega-angelčkom.

Labirint modrosti