Projekt 365: teden vprašanj, vprašajev... (8-14)

Naj govorijo slike...
...ker s temi vprašaji je bilo res vprašljivo, vprašujoče... skratka zelo negotovo a hkrati zelo široko...

have fun ;)

"Le kaj dobrega je nasula v skodelico?" se sprašuje Džingis, moj mongolski skakač, ki ima še cimra, brata Kana. In oba sta enako kjut.

Pijan pilot? Zračni slalom? Ne, ne, samo rahlo vzvalovana vodna površina, v kateri odseva letalo :)

Le kaj išče moški spodaj desno? Mogoče pa se le dela, da kaj išče, da mimo priteče mična ženska levo spodaj :)

Duhec? v časopisu bi ob objavi brali: ...šele ko je razvila fotografijo, je opazila, da je na fotografiji tudi nekaj, česar prej ni videla... (drugače gre samo za malce orošen objektiv :) )

Kam?

Kaj je to?

Očitno neko umetniško delo, podarjeno mestu Ljubljani... Že že ampak... Kaj? Zakaj? WTF?!?!!?!

In končno... vprašaj.

Naslednji teden nas čaka "prebujanje"...

Večer

Po res napornem dnevu, polnem dogovorov, obveznosti, novosti, reorganizacij, dobrih in slabih novic, temeljnih premikov in sprememb, sem komaj čakala, da bo ura čas in se bom lahko lotila mandale. Za sprostitev.

 

Pa me ni kaj dosti sprostila. Glava še vedno boli. Utrujenost je še vedno v mišicah, v kosteh...
Ampak z izdelkom sem kljub temu zadovoljna in ponovno me je spomnila, da moram biti tukaj in zdaj in je v preteklosti ali prihodnosti.

Danes... kaj je bilo danes lepega?
Tistih 35% dobrih novic od vseh skupaj. In nekatere dobre so izničile slabe.
Sonce... veliko sonca...
Mask sem videla vsega skupaj enih par, rožic tudi bolj malo...

Hvala Bogu za miren večer :) Ja, to bo highlight of the day. Večer. Res mi je bil všeč. Risanje mandale ob glasbi Mostar Sevdah Reunion. Nice...

Družinski vikend sreče

Kaj me je danes, včeraj razveseljevalo? Kaj mi je risalo nasmeh na lica in tkalo tančico zadovoljstva v duši?

Moja družina. Moji dragi, najdražji. Dva dni čiste sreče, smeha, veselja, ljubezni...

Zgodnja meglena sobota, jaz in moj bratec, vožnja z avtom, dvig nad meglo, nato pa 6 ur polnih korakov in čistega sonca, smrek, snega, smeha, zadovoljstva in sreče ob uspehu. Prehoditi 6 ur, od Slemena do doma na Smrekovcu in nazaj. Brez pretirane utrujenosti. Totalno zmagoslavje. Obeh. Da sva dejansko zjutraj vstala in šla. In tudi prišla :)

Pot proti Smrekovcu

Polna banja vroče vode in dišeče pene, ki je božala utrujeno telo...

Nova frizura. Všečna :)

Nekaj ur solza, odprtih src in duše, ki je zbližalo dve duši, dve, ki si bližje kot sta si, ne moreta biti. Dušo mame in hčere.

Prijeten zaključek večera z mojim najdražjim...

Skupen zajtrk, ko se je sonce trudilo pokukati izza goste megle (žal neuspešno).

Pest regrata, ki sem ga dobila za v Ljubljano. Mmmmmmm...

Cela žlahta (po mamnini strani) na kupu, v počastitev že umrlih in v veliko zadovoljstvo nas živih. In skupno odlično kosilo na kmečkem turizmu.

Izjemno humorna vožnja proti Ljubljani, v družbi žedolgonetakozelorazpoloženega najdražjega :D Solze so lile v potokih, vidljivost je bila zmanjšana na minimum, še dobro, da ni bilo gužve na cesti.

Vse to in še veliko več...

Moja familija je ... zakon!!!

Povrh vsega pa me čaka še izjemno sončen teden :) Kako naj ne bom srečna in zadovoljna?!?!