Pride trenutek, dogodek, preblisk v življenju, ko se vse premakne ravno toliko, da se končno stvari postavijo na svoje mesto.
Počutim se, kot bi že 33 let igrala igro potez, premikala kocke različnih oblik levo, desno, gor dol, poslušala tudi druge dimenzije, barve... In zdaj sem igrico končno obrnila. Vse kocke so našle svojo mesto, kateremu ustrezajo tako po barvi, obliki, dimenziji, vse... Vse je ok. Vse je dobilo svoj smisel.
Jaz sem dobila smisel. Vsak moj korak in vsaka moja misel. Vsaka beseda in vsak nasmeh.
S smislom so se izgubile še zadnje sence strahu in tesnobe, ki so še čakale na preži v zaprašenih kotih. S smislom sem našla mir.
petek, 12. avgust 2011
ponedeljek, 1. avgust 2011
Živalski kamp
Galebi na morju niso nič posebnega. A tile "naši" so bili, kar govorijo fotografije same :) In bili so prav neboječi, domači, čeprav si se mu približal na kak meter dva je arogantno obrnil glavo in rit in le odkorakal drugam. Kaj, da bi zletel...
Pozer |
Izjemno žejen galeb na nedeljsko jutro |
...in še galebov mladič. Mlad pozer. |
Tudi galebi niso nič posebnega. A posebna je tale fotografija detajla premanturske cerkvice.
V kampu smo že prvi dan videli Frančeka (tako smo ga mi poimenovali), skritega pod hiškami. In videvali smo ga vsak naslednji dan, najpogosteje zjutraj, ko je priskakljal mimo hišk in iskal svežo travo. Moj trud, da ga končno ujamem v objektiv je bil poplačan šele 5-i dan z zadovoljivo fotko :)
Franček se pase |
Na plaži pa so nastajale malo drugačne živalice. Mami je risala rožice, da so imele moje "žuže" kaj za jesti. No, nekaj žuž je nastalo tudi izpod maminega čopiča. Vodene barvice so izjemna zabava za staro in mlado na plaži.
Žuže in rožice |
...to seveda niso vse živalice, ki smo jih videli, a obisk akvarija in kmetije sodita v drugo zgodbo.
Naročite se na:
Objave (Atom)