V cvetju

in moja prva prva redkvica :)

Prve štiri gredice

Ja, z leti je prišla, poleg drugih tegob in radosti, tudi želja in očitno z njo tudi možnost uresničitve, po koščku zemlje, kjer bi rasla čisto moja solata, moj nakodran peteršiljček, moji korenčki in prva micena redkvica. Tisti dve uri štihanja sta bili čisti užitek. Obračanje zemlje, ki bo dala hrano naši hrani. Občutek moči, ta čudovit občutek smisla, da delam točno to, kar je treba, kar moram. Kar je prav.
In naslednji dan, čeprav me je mami opozorila, da je "gospodov dan" in da bi naj počivali in mi in zemlja, sva vseeno šli k sveže prekopanim gredicam. S polno vrečko semen. 
Vznemirjenje...kaj najprej, redkvico ali peteršilj, pa kje bo korenje, pa rukola... Na zgornji rob bom posejala tudi nekaj rožic... Bom sploh imela dovolj tehle par metrov zemlje? Itak da ne. Predvideno "dolžino" vrta sem porabila že pri prvem sejanju, kje so šele stročji fižol, pa grah, brokoli, kako zelje, pa bučke! Mami je z nasmeškom rekla, da seveda lahko podaljšam :)

Tako se prvič podajam v čudoviti svet vrtnarjenja. Danes je deževalo. V naslednjih dneh se bo v mojih prvih štirih gredicah začelo prebujati življenje novih rastlinic. najraje bi se odpeljala gor, sedla tja zraven in čakala...